Zveza za razvoj romske manjšine Preporod vas vljudno vabi na
PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE O ROMSKI SKUPNOSTI
The Politics of Unbelonging: Understanding and challenging racialisation of Roma in Europe and beyond
ki bo potekala v sredo, 17. septembra 2025, ob 11.00 uri v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota.
Dogodek je namenjen predstavitvi nove knjige avtorjev Andreje Zevnik in Andrewa Russella z naslovom The Politics of Unbelonging: understanding and challenging racialisation of Roma in Europe and beyond (Politike ne-pripadnosti: razumevanje in izzivi rasizacije Romov v Evropi in drugod).
Avtorja v knjigi argumentirata, da so Romi kljub formalni pravni vključenosti s strani državnih in družbenih praks sistematično potisnjeni v stanje nepripadnosti. To jim preprečuje polno udejstvovanje državljanskih pravic in sodelovanje v družbi.
Knjiga na primerih iz Slovenije in EU pokaže, kako nacionalne in evropske politike v praksi utrjujejo marginalen status Romov. Čeprav so Romi v Sloveniji ustavno priznani, jim primanjkuje dejanske politične moči za soodločanje, kar jih postavlja v položaj pol-vključenosti. Medijski diskurzi in neučinkovite politike, pogosto sprejete brez sodelovanja z romsko skupnostjo, to stanje le še poglabljajo.
Avtorja poudarjata, da zgolj pravno priznanje ne zadošča. Knjiga poziva k nujnim spremembam: od prepoznanja strukturnega rasizma in anticiganizma do zagotavljanja dejanske politične moči, kjer romska skupnost postane enakopraven sogovornik in sooblikovalec lastne prihodnosti.
Predstavitev in pogovor bo potekal v slovenskem jeziku. Vljudno vabljeni.
Več o knjigi:
Ideja nepripadnosti predstavlja ključno perspektivo za razumevanje marginalizacije, politik in političnega položaja romskih skupnosti v Evropi. V knjigi trdiva, da so Romi sistematično potisnjeni v stanje nepripadnosti prek državnih in družbenih praks. Le-te – kljub formalni pravni vklučenosti – izključujejo Rome iz polnega udejstvovanja državljanskih pravic in participacije v družbi.
Nepripadnosti pokaže, da nacionalne in evropske politike v praksi ne uspejo vključiti Romov v družbo na učinkovit način. Politike utrjujejo njihov marginalni status, kljub formalnim obljubam o vključevanju. To je še posebej očitno v medijskih predstavitvah, pravnih okvirih in institucionalnih mehanizmih, ki Rome bodisi obravnavajo patološko ali pa omejujejo njihovo udeležbo na simbolično raven.
Primeri iz Slovenije in EU razkrivajo, da imajo Romi posebno pravno priznanje, vendar brez ustrezne politične moči. Na primer v Sloveniji so Romi sicer ustavno priznani kot posebna skupnost na nacionalni in občinski ravni. Pri tem pa na primer, Romi nimajo predstavnika v Državnem zboru, medtem ko na občinski ravni Romski predstavnik (Romski svetnik) nima veta, kot ga imata predstavnika italijanske in madžarske manjšine. To jih postavlja v stanje pol-vključenosti brez dejanske moči. Medijski diskurzi prav tako utrjujejo nepripadnost z upodabljanjem Romov kot kriminalnih, deviantnih ali kot socialno breme. Politike EU, čeprav vse bolj priznavajo probleme, kot je anticiganizem, brezposelnost, revščina, slabe bivanjske razmere in majhna stopnja vključenosti v družbo, zaradi pomanjkanja politične volje držav članic ostajajo mrtve črke na papirju. Ponujene rešitve so pogosto usklajene brez posvetovanja z romsko skupnostjo. Največkrat so to hitre rešitve, ki naslovije težave večinskega prebivalstva z romsko skupnostjo in ne izboljšajo položaja romske skupnosti same. Romske politike vplivajo tudi na dinamiko znotraj romske skupnosti. Znotraj skupnosti nastajajo hierarhije, na primer med »avtohtonimi« in »novimi« Romi, ki posnemajo državne politike in slabijo kolektivno moč romske skupnosti.
Iz analize izhajajo pomembne politične implikacije:
Prvič, zgolj pravno priznanje brez dejanske moči utrjuje nepripadnost romske skupnosti. Romska skupnost mora postati sooblikovalec romskih politik in enakopraven sogovornik. Samo tako lahko skupnost soustvarjajo lastno prihodnost.
Drugič, prepoznanje problema anticiganizma tako v institucijah kot med večinskim prebivalstvom in obsežen načrt boja proti anticiganizmu, ki vključuje tako državne institucije kot medije in večinsko prebivalstvo.
Tretjič, zavedanje obstoja strukturnega rasizem v institucijah, zakonodaji in javnem diskurzu in negativnega vpliva le-tega na romsko skupnost.
Četrtič, romsko identiteto je treba razumeti kot prakso romske skupnosti in ne kot kategorijo definirano s strani državnih institucij. Državne institucije naj podpirajo pobude, ki jih vodijo Romi sami.